Pridnost, srčnost in skromnost z občutkom za sočloveka so doma na domačiji Lipaki. Tam so vrata ljudem vedno odprta, tam živi močna navezanost in ljubezen do kmetije.

Že šesti rod dela in živi na kmetiji Lipaki, od koder izvira poznani škof Napotnik. Prav vsaka generacija je bila precej napredna, podjetna in kmetijsko izobražena, da je naslednikom zapustila dobro zapuščino. Danes vidne sledi sta v največji meri pustila predhodnika današnje lastnice Hedvike, mama Ivanka, ki še vedno skrbi za »polne talarje« in prašiče, kot pove sama, ter pokojni oče Bernard. Sredi šestdesetih sta začela z mlekom, po malem pa ohranila še vinograd, gozd in redila bike. Iz malega zraste veliko. Tako je bilo tudi z njunimi štirimi otroki, ki so rasli s kmetijo, dala pa sta jim največjo doto – privzgojila pridne roke.

Najstarejši Janez, »preveč priden«, pravi mama, je kmetijo vodil naprej. Kljub izpolnjevanju zahtev dedičev je predano sledil sanjam družine in se boril za obstanek kmetije. Njegov trud je bil poplačan s pridnimi sinovi, Gašperjem, Jernejem in Florjanom. Žal je usoda hotela, da jih je (pre)kmalu zapustil, tako da so žena Hedvika, mama Ivanka in sinovi s skupnimi močni pripeljali kmetijo do danes. Vsi se trudijo, da prodajo okrog 100.000 litrov kakovostno pridelanega mleka, za obnovo redijo telice, še vedno pa ohranjajo vinograd, gozd in druge samooskrbne panoge. Vsak po svoje so dejavni tudi v kraju, iz roda v rod ohranjajo ljubezen do glasbe in petja ter sodelujejo v raznih društvih. Njihova vrata so vedno odprta, pomoči potrebnim, sorodnikom in prijateljem. »Da ljudje pridejo k hiši,« to nam največ pomeni, pove Ivanka, krušna mati, ki je mnogim omogočila dostojnejše in lepše življenje.