Na kmetiji Obu živijo s stiku z naravo, v sožitju drug z drugim in s krajem v srcu. »Največ mi pomeni naš kraj, da živim in delujem v kraju,« pravi gospodar Janez Obu.

Družina Obu že vrsto let deluje z željo in upanjem, da bodo ohranili dediščino in tradicijo kmetije, njene dejavnosti pa dosegle stopnjo, da bi lahko ostali doma in da bi bilo kmetovanje dovolj za celotno družino. Želijo se širiti in razvijati, zato so zgradili nov hlev in povečali mlečno proizvodnjo. Janez oziroma Jani, kot ga kličejo bližnji, poleg kmetovanja opravlja še razne dejavnosti v okviru lastnega podjetja – vodovodne inštalacije in inštalacije ogrevanja. Zaradi služb na kmetiji nikoli ne more delati en sam, zato delo složno delijo med seboj. Trenutno dve generaciji – Jani in njegova žena Jasna ter oče Janez in mama Antonija, ki sta zaslužna za marsikatere pomembne mejnike pri razvoju kmetije. Veliko jim pomagata tudi Janezov mlajši brat Jure in nečak Klemen.

Ljubezen do narave, kraja in živali skozi vzgojo z ženo prenašata na otroke, Emo, Lovra in Angeliko. Njihov družinski hobi je tudi ponos gospodarja – dva športna konja, z velikim veseljem pa sodelujejo pri aktivnostih v kraju, za katerega Janez pravi, da je zelo razvit in napreden. »Tukaj si ljudje pomagamo, nesebično si podamo roke in imamo res dobre odnose,« nam hvaležno zaupa. V takem duhu živijo tudi sami, po eni strani skrbijo za okolje in zase, da pridelajo čim več ekološke hrane in živijo kar se da samooskrbno in zdravo, po drugi strani pa živijo in dihajo s krajem, kjer se počutijo izjemno domače.