Prvi zapiski kmetije Belas, katere predniki prihajajo iz iste družine, izhajajo iz davnega leta 1846. Vse od takrat pa se pri njih prepletajo mešane dejavnosti.

Do srede sedemdesetih let so se na kmetiji preživljali s hmeljarstvom. Prilagajanju razmeram v kmetijstvu je sledila opustitev hmelja in preusmeritev v živinorejo. Alojz, današnji gospodar, in njegovi starši, Ivana in Franc, so v tistem obdobju stari hlev preuredili in zgradili novega. To je omogočilo boljše bivalne pogoje za več krav molznic in bikov. Na 10 hektarjev veliki kmetiji so vse do danes obdržali tradicijo mlečne pridelave, ki jim omogoča, da letno v Mlekarno Celeia prodajo okrog 30.000 litrov mleka. Odkar je gospodar Alojz, edinorojenec, ki je kmetijo nasledil po smrti očeta in mame ter gospodari ob podpori svoje žene Marije, je poleg mleka pomembna tudi vzreja bikov, zase redijo še prašiče in si doma pridelajo vse od mesa do zelenjave.

Od sredine devetdesetih sta s soprogo zelo pospešila razvoj kmetije, njuno delo pa je najbolj olajšal nov hlev izpred treh desetletij. »Ves čas bi moral posodabljati in obnavljati, sicer si zastarel,« je prepričan Alojz. Slediti moraš potrebam in se razvijati, doda in potoži, da so razmere vedno težje in da se je zelo težko širiti ter razvijati v kmetijstvu. Čeprav povečevanje trenutno ni realno, bodo vsekakor ohranili, kar so zadnje generacije ustvarile, saj sta tudi sinova, Miha in Matej, že razvila pripadnost zemlji in ljubezen do kmetije. Po končanju kmetijske šole bo morda Matej poln novih idej in načrtov za razvoj kmetije.