Albin ni bil predviden za naslednika majhne kmetije, a se je kolo življenja odvilo drugače. Danes skupaj z ženo predano skrbita za manjšo kmetijo sredi Čače vasi.

Albinova mama Ana se je na Ogrinčevo domačijo primožila leta 1959. Kmetijo sta imela z možem nekaj časa v najemu, sčasoma pa sta jo odkupila. Mož Albin st. je vseskozi hodil v službo, medtem pa je Ana skrbela za živino in otroke.

Kmalu po poroki sta začela oddajati mleko, najprej z dvema kravama in tremi litri mleka, se spominja. »Ni bilo veliko, ampak za kruh je bilo,« pove. Poleg krav sta imela v hlevu še kakšnega junca za obdelovanje polj, tiste bolj ubogljive pa je Albin st. vzgojil za vožnjo. »Joj, kako so ljudje radi kupovali junce, ki so bili dobro strenirani za vožnjo vozov,« pripoveduje Ana. Z možem sta se vseskozi trudila, da se je kmetija čim bolj razvijala. Tako sta v sedemdesetih letih razširila majhen hlev in kupila prvi traktor.

Albin ml. je otroštvo preživljal skupaj s sestro in bratom. Po dokončani gostinski šoli se je zaposlil v hotelu Merks v Celju in kot gostinec ni bil predviden, da bo ostal doma. Prevzel naj bi brat, a se je priženil na drugo kmetijo, tako da je Ogrinčeva kmetija ostala brez gospodarja. Ko je leta 1999 Albin pustil službo in prevzel kmetijo, sta se z ženo Bernardo podala v številne investicije. V naslednjih nekaj letih sta v hlev namestila mlekovod, povečala hlev in ga preuredila v prosto rejo ter prekrila strehe. Pri delu so Albinu ml. in Bernardi v veliko pomoč otroci, Marko, Rok, Nives in Luka. Sploh najmlajši Luka ima veliko veselja s kmetijo, zato želi dodatno znanje pridobiti na kmetijski šoli, kamor se namerava vpisati po končani osnovni šoli.