Mlečna cesta – Zelene Doline

Kmetija Pavlič


Priimek Pavlič je k hiši prinesel stari oče Štefan, ki se je na kmetijo priženil. Z vztrajnostjo in z delom, ki ga je resnično znal opravljati je skrbel, da je zemlja bila obdelana. Vendar vojna vihra je močno zasukala življenjski tok kmetije, saj je edinec Karel bil mobiliziran v nemško vojsko in se boril na ruski fronti.

Ko se je Karel vrnil domov je bila kmetija v celoti požgana, medtem ko je družina živela v Slovenskih Konjicah. Štefan in Karel sta združila moči in kmetijo postavila na novo. Štefan se je resnično potrudil, da je pridobil material, saj ga je v povojnih letih resnično primanjkovalo.

V letih 1960/1961 je nacionalizacija zajela tudi kmetijo Dačar. Pobrana je bila zemlja, ki je predstavljala preživetje kmetije, družino pa so želeli preseliti, saj je bilo predvideno, da ima tukaj svoje poslovne prostore kmetijska zadruga. Življenje so dodatno oteževali visoki davki. Vendar tudi tokrat je družina združila vztrajnost in svoje prepričanje, ter ob pomoči sorodnikov nadaljevala življenje na domači kmetiji.

Danes za rast in razvoj kmetije skrbi tretji rod družine Pavlič, Štefan z ženo Viktorijo in otroci Neža, Martin ter Klara. Štefan je že kot otrok želel nadaljevati z življenjskim delom svojega starega očeta in očeta. Na vprašanje, kaj je na kmetijo in njeno rast najbolj vplivalo pa odgovarja z besedami, da nakup prvega traktorja v 70-ih letih preteklega stoletja. Prav tako, da kmetija še živi danes, je mnogo prispevala tudi žena Viktorija saj brez njene energije in zagnanosti delo na kmetiji ne bi bilo uspešno. Za kmetijo je pomembna tudi prihodnost in prav otroci, ki bodo nadaljevali z življenjskim delom Štefana ter Viktorije, dajejo potrditev, da opravljeno delo ni bilo zaman.

Kmetijo bo prevzel sin Martin in oče Štefan na leta, ki prihajajo gleda z besedami: »Prihodnost bo pripadala vztrajnim. Iz nič ni nič, in če smo mi lahko delali in uspeli od začetkov, potem bodo tudi mladi lahko nadaljevali z našim delom.«