Ko se zavrti kolo časa, se Slavko vrne v svoja otroška leta. V leta, ko se je oče Alojz z ženo Justino in družino vrnil na rodno kmetijo. Bila je v zelo slabem stanju in vse je bilo treba začeti znova.

Slavko je odraščal skupaj s sestro Darinko, ki pa jo je življenjska pot kmalu zanesla v svet. Že kot 13-letni fant je delal s kosilnico in vozil traktor. Veliko dela na kmetiji sta z očetom opravila sama in iz leta v leto je kmetija dobivala novo podobo. Na novo so postavili hišo in hlev. Delo je dolgo zahtevalo roke in vole, nekoliko kasneje so imeli na kmetiji še konje. Prvi traktor so kupili leta 1978, še danes pa se držijo tradicije, da košnjo opravijo tudi ročno. Zato so na kmetiji Pečnik vsi travniki lepo urejeni.

Slavko je bil kljub nenehnemu vlaganju v kmetijo vpet v obveznosti v službi. Da je vse zmogel, mu je v veliko oporo žena Anica in njen optimizem do življenja.

Slavko in Anica sta kmetijo prevzela leta 2000. Ni jima bilo vedno lahko, saj dela nikoli ne zmanjka, prostega časa pa je vedno malo. Anica se spominja, da je bil ritem življenja na domačiji vedno podvržen novim investicijam. Še živi so spomini, kako so z novimi vlaganji skrbeli za razvoj kmetije. Včasih je bilo kar težko, saj je bila kakšna novost tudi težje sprejeta. Spominja se, da so kupili molzni stroj. A oče Alojz se je bal, da potem higiena ne bo ustrezna. Zato je bil stroj kar nekaj let pri hiši neuporabljen. Potem so ga le prepričali, saj je bila molža iz leta v leto težja. Od leta 1996 tudi oni delajo z molznim strojem.

Slavku in Anici sta se rodili hčerki Mateja in Andreja, ki še danes, ko imata svojo družino in službo, poprimeta za delo doma. Da je v hiši vedno dobra volja in otroški smeh, poskrbijo vnuki, Klavdija, Kristina in Marko, da pa preteklost ni pozabljena, svoje spomine delita mama Justina in oče Alojz.

Slavko in Anica v prihodnost gledata z optimizmom, saj imata drug drugega in razumevanje z vsemi člani razširjene družine. Priznata, da je pri hiši vedno veselo. In če bo tako ostalo, bo tudi kmetija še živela.