»Če delaš dobro in si pri tem pošten, prideš daleč« je moto kmetije Perčič, ki v Planinski vasi kmetuje že vsaj 300 let.

Planinska vas, kjer kmetuje že vsaj osem generacij Perčičev, je manjša vasica sredi Kozjanskega, ki slovi kot oaza krasa na Kozjanskem. Pod vasjo je Glija jama s podzemnimi vodnimi tokovi, ki pridejo na plano ob kraškem izviru Bistrice v neposredni bližini vasi.

Mleko so začeli oddajati že Rozalijini starši. Takrat sta imela v hlevu eno kravo, približno 10 bikov in kakšnega vola. Rozalija se spominja, da je hodila še v osnovno šolo, ko sta oče in mama peš nosila mleko do Loke pri Planini, tam so ga naložili na traktorski voz in odpeljali naprej v mlekarno.

Ko sta z možem Martinom leta 1973 prevzela kmetijo, sta se odločila za mlečno proizvodnjo. Iz leta v leto sta povečevala količino oddanega mleka, ob tem pa posodabljala kmetijo, saj sta se zavedala, da brez tega kmetija ne bo uspešna. Kupila sta traktor, zgradila nov hlev in dokupovala traktorske priključke.

Prvo zbiralnico v vasi so konec sedemdesetih let uredili pri njih doma, Rozalija pa je bila zadolžena za sprejemanje mleka. »Še vedno imam nekje doma shranjene liste, na katerih so zapisane količine mleka,« pove ponosno. Od dvajsetih kmetij, ki so takrat oddajale mleko, sta danes v vasi ostali Perčičeva in Bohinčeva.

Tako sta Rozalija in Martin z leti poskrbela za lažje in učinkovitejše delo na kmetiji ter prijetno otroštvo svojih otrok, Boruta in Nataše. Ob tem sta se ravnala po očetovem nasvetu: »Če delaš dobro in si pri tem pošten, prideš daleč.« Kmetijo bo v prihodnosti prevzela hči Nataša, ki si je s partnerjem že ustvarila dom. Dopoldneve oba preživita v službi, ob popoldnevih pa veliko pripomoreta k temu, da je delo na kmetiji pravočasno opravljeno, in skrbita za štiri jahalne konje.