Mlečna cesta – Zelene Doline

Kmetija Pivec


Mnogo življenjskih zgodb je svoje znanje in izkušnje zapisalo za rodove, ki bodo skrbeli, da zemlja ostane rodovitna in obdelana. Sledi, po katerih stopajo, učijo o življenju in odločitvah, ki so pripomogle, da se življenjski utrip kmetije nadaljuje.

Mama Lojzka se spominja, da je na kmetijo Pivec, ki ji domačini pravijo pri Žumri, prišla kot 23-letno dekle. Na manjši kmetiji sta bili sprva le dve kravi ali celo ena, delo pa je bilo ročno. Z leti se je čreda večala in v sedemdesetih letih preteklega stoletja so težko delo začeli nadomeščati stroji. Najprej so kupili kosilnico BCS in leta 1976 prvi traktor. Leta, ki so sledila, so bila v znamenju rasti in razvoja kmetije. Ker kmetija zahteva, da je delo pravočasno opravljeno, so otroci Karolina, Branko, Boris in Slavko že od otroških let del življenjskega utripa kmetije.

Konec devetdesetih let so se začeli kazati prvi obrisi, ne samo na kmetiji Pivec, ampak tudi širše, da se bo treba za uspešno delo specializirati – ali pridelava mleka, ali služba, ali nova panoga. Odločili so se, da se bodo usmerili v pridelavo mleka in vzrejo plemenskih telic za nadaljevanje lastne črede.

Boris je z ženo Stanko prevzel kmetijo leta 2006. Ob tem poudari, da mu brez trdne volje in Stankine podpore ne bi uspelo. Pravi, da morata za uspeh oba, seveda s še drugimi družinskimi člani, vleči voz v isto smer. Z zavedanjem, da bodo nekoč kmetijo prevzeli njuni otroci, Domen, Ana in Urban, le-ti že pridno pomagajo pri vsakodnevnih opravilih.

Za leta, ki so pred kmetijo Pivec, Boris in Stanka, ob podpori mame Lojzke, načrtujeta, da bodo nadaljevali pridelavo mleka ter si prizadevali, da bo vsak dan izjemen, prepleten z medsebojnim spoštovanjem in vedrim pričakovanjem jutrišnjega dne.