Tam, kjer je razgled na Savsko dolino dih jemajoč in kjer se jutro začne s klicem: »Mleko, mleko,« vnukinje Inti, je domačija Pompetovih.

Sledi Vladimirjevega starega očeta, ki je okoli leta 1950 v svoji drevesnici vzgojil mnogo kakovostnih dreves, so vidne še danes. Okolico domačije krasi mnogo različnih, mnogim nepoznanih rastlin.

Mlečna proizvodnja je aktivna dejavnost od leta 1967. V tistem času je bila na kmetiji zbiralnica, v katero je oddajalo mleko več kot 20 kmetij. Mleko so kmetje do zbiralnice pripeljali s traktorjem ali ga nosili v koših, nato pa so ga v vrčih odpeljali do glavne ceste, kjer je čakal tovornjak.

Po poroki z Zdenko leta 1986 je Vladimir dokončal gradnjo hleva za prosto rejo. Poleg prireje mleka in vzreje telic za lastno čredo se ukvarja še s storitvami z gradbeno in kmetijsko mehanizacijo. Ljubezen do kmečkega življenja se prenaša tudi na mlajše generacije, hčerki Katjo in Matejo ter sina Jureta, ki bo kmetijo nasledil kot mladi prevzemnik.

Radost do dela na zemlji, dobri odnosi s sosednjimi kmeti in občudovanje svojih prednikov se na Vladimirjevi poti prepletajo s trmo, vendar je ta marsikdaj ključ do uspeha.