Na kmetiji ob ravninski cesti v Prelaskem so se nekoč mimoidoči radi ustavljali pri t. i. »Pušn šanku«. Vse do Dunaja so bili poznani tudi po žganjekuhi, zadnja leta pa sta osrednji dejavnosti mlečna pridelava in vinogradništvo.

Kar je običajno pri drugih slovenskih kmetijah, ki prehajajo iz roda v rod, je pri Požek drugače. Skoraj iz generacije v generacijo se menjajo lastniki. Tri kolena nazaj je na kmetijo prišel zelo bogat gospodar ter poskrbel za dobro ime in prepoznavnost kmetije. Za njim je kmetija začela propadati, a sta jo Albert in žal danes že pokojna Slavica pogumno postavila na noge. S Slavico, ki je bila na kmetiji rojena kot edinka, sta obnovila hlev, malenkost povečala stalež živine, dokupila sta nekaj malega zemlje in s skupnimi močmi razvijala kmetijo do leta 1993, ko je njegova soproga izgubila boj s težko boleznijo. Žal je usoda tako hotela, da je moral Albert nekaj časa sam skrbeti za kmetijo in otroka, Branka in Natašo.

Ni bilo enostavno skrbeti za vse in ob tem hoditi še v službo. Še danes vlogo gospodarja kmetije opravlja ob službi, nekoliko lažje pa je, ker mu ob strani stoji partnerica Jožica. Družinsko srečo je medtem ponovno obudila tudi novorojenka Valentina. Čeprav sta starejša otroka že na svojem, pa se z otroki rada vračata domov, ob konicah dela tudi v pomoč očetu. Mlečni pridelavi je Albert na kmetiji dodal še vinogradništvo, saj obdeluje vinograd, bogat s kar 1800 trsi belega in rdečega vina. Že vinograd predstavlja veliko dela, ob tem pa se ves čas posodablja in modernizira tudi preostali del kmetije. Veselje do kmetijstva je podedovala že najmlajša hči Valentina, ki kot študentka živinoreje in kmetijski tehnik doma lahko res veliko doprinese.