»Na majhni kmetiji je težko preživeti brez službe,« pripoveduje Ivan. Majhna ali ne, kmetija z mlečno proizvodnjo kljub temu zahteva kar precej dela, in tega člani družine Primožič več kot odlično opravijo.

Nega in krma živine, molža, obdelovanje kmetijskih površin in še ogromno drugih opravil je potrebno za kakovostno mleko. Večini je kljub svojim osemdesetim letom še vedno v veliki meri kos Ivan, čeprav je glava družine pred leti postal Miran. Za dobrim gospodarjem stoji marljiva in simpatična Jožica. Družina Primožič skrbi za dva hleva, v enem redijo teličke in bike, v drugem pa pridelujejo mleko, imajo tudi vinograd. Vsa leta je kmetija pretežno živinorejska, pred mnogo leti so gojili še hmelj, sejali, sadili in kmetovali kar se da samooskrbno, čeprav brez služb ni bilo nikoli dovolj.

Ivan in Marija sta postavila temelje kmetovanju, nakupila prve stroje, postavila objekte, vse za to, da sta poskrbela za ugodno bivanje živine in svojih otrok, Draga in Miroslava. Po mamini smrti je Miran prevzel vajeti ter skupaj z Jožico in očetom kmetijo postavil še stopničko višje. Povečali so jo tako po obsegu kot po dejavnostih, posodobili strojni park in mlečno proizvodnjo, čeprav Jožica še danes molze na vrče. Izjemno veselje do kmetije je že dozorelo tudi pri sinu Roku, ki nenehno spodbuja k razvoju in skrbi za urejenost kmetije, tako da se je že kot srednješolec izkazal za naslednika. Pri kmetiji rad na pomoč priskoči tudi mlajši sin Nejc, čeprav v prostem času najraje zabija gole. Tako kot doma je Jožica aktivna tudi v kraju, pri športnih aktivnostih in druženju s prijatelji.