Predniki današnje lastnice Milene so kmetijo Plavčak, kot se je takrat imenovala, kupili nekje sredi 19. stoletja, za največji razvoj pa sta poskrbela skupaj z možem Dragom. Danes se s ponosom ozreta na opravljeno delo.

Po pripovedovanju je na Plavčakovi kmetiji delalo že veliko generacij. Na njej se je okoli leta 1892 rodil dedek, ki je vodenje majhne kmetije prevzel po prvi svetovni vojni. Kot se spomni Milena, je dedek za dodaten zaslužek iz reke Sotle pridobival pesek in ga z voli vozil prodajat v Rogatec. Po njegovi smrti so kmetijo prevzeli Milenini starši, Franc in Gizela, ki sta ohranila stalež živine v hlevu. Že takrat so se ukvarjali s pridelovanjem mleka, s sestro sta ga prodajali po okoliških vaseh, s kolesom. »Sploh pozimi se je rado zgodilo, da se je kakšna kangla prevrnila, takrat starši niso bili nič kaj veseli.«

Milena se je šolala v osnovni šoli v Rogatcu, kjer je spoznala moža Draga. Medtem ko je doma kmetovala, je mož Drago dodaten denar služil kot mizar. Tudi danes, ko se s to dejavnostjo ne ukvarja več, so sledovi njegovega dela vidni na vsakem koraku. Kupila sta traktor s vsemi priključki, zgradila nov hlev in hišo, namestila molzni stroj ter povečala količino proizvedenega mleka. Za lastne potrebe spitajo kakšnega prašiča in obdelujejo manjši vinograd.

V zakonu so se jima rodili Jernej, Bernarda in Sebastjan. Zadnja dva sta si že našla delo in ustvarila družini, vendar se rada vračata v domače gnezdo in pomagata pri kakšnem opravilu. Kmetijo bo v prihodnosti prevzel najstarejši sin Jernej, ki ga delo na kmetiji zelo veseli.