Prejšnji rod, Marijini starši, Zofija in Ivan, se je ukvarjal z živinorejo, vpeljali so tudi pridelavo mleka, oče pa je družino preživljal kot furman.

Najmlajša izmed štirih otrok, Marija, je ostala doma in za starši nasledila kmetijo, nadaljevala njuno delo ter še danes ohranja tradicijo in dediščino. Pri delu na kmetiji ji pomaga brat Boris, ob konicah dela pa ji veliko pomeni tudi pomoč sovaščanov.

»Vse imam domače,« pravi Marija, ki poleg mleka prideluje še povrtnine, seje, redi domače prašiče, kokoši, bike, zajce, po dvorišču pa se sprehaja veliko domačih živali. Marija je velik ljubitelj vseh živali in veliko ji pomeni, da je del narave, obkrožena z živalmi in dobrimi ljudmi. Želi si, da bi bila zmožna ohraniti kmetijo in dobro nadaljevati delo.