Družina Reberšek z Vranskega, družina več generacij, ki složno biva in dela, ima številne strasti in hobije. Eno pa jim je skupno – ljubezen in veselje do kmetije.

Že več kot 50 let Antonija in Ivan krmarita 12 hektarjev veliko kmetijo, na kateri so imeli na začetku le toliko, da so lahko preživeli. Čeprav niso bili rožnati časi, se Ivan rad spominja, kako so skupaj s sosedovimi otroki pasli, po paši pa jo kar bosi mahnili skoraj 5 kilometrov peš v šolo. V drugi polovici šestdesetih let sta z ženo bolj organizirano pristopila h kmetovanju in vpeljala mlečno proizvodnjo. Najprej sta še v vrčih na hrbtu nosila mleko v zbiralnico. Imela sta nekaj lesa, kakšnega bika prodala, večino pa pridelala doma, da sta nahranila šest lačnih ust. Vsi šolani in pridni otroci so staršem pomagali in si počasi drug za drugim utirali svojo pot.

Francija je veselje do kmetije posedlo na prestol gospodarja, na strminah zemlje se še danes borita skupaj z očetom, ob bok njegovi mami pa je v gospodinjstvo stopila žena Brigita. Večinoma se preživljajo z oddajanjem mleka, okrog 60.000 ga letno odpeljejo v zbiralnico, imajo nekaj lesa in kar se da pridelajo doma zase in za živino. Ko je delo opravljeno, se vsak sprosti ob svojem hobiju, Ivan zbira starine, Franci rad odigra nogometno tekmo. Vsi pa čas radi preživljajo z najmlajšimi člani družine, Anžetom, Beti in Rudijem. Ivan in Antonija sta vesela prav vsakega izmed 13 vnukov in tudi že pravnukov, ki se s starši in starimi starši radi vračajo domov.