Mlečna cesta – Zelene Doline

Kmetija Repas


»Da grem v hlev vsak dan,« pripoveduje Dragica. »To mi je prirojeno,« nadaljuje gospodarica, ki kmetijo pri Slemšku vodi z vsem srcem. Želi si, da bi se dediščina ohranila tudi naprej.

Nekoč je na domačiji na začetku vasi Zabork delovala gostilna. Ko so jo zaprli, so tedanji lastniki nakupili zemljo in začeli kmetovati. Na začetku so veliko sejali, za delovno živino so bili voli, večino dela pa so opravili ročno. Danes je precej drugače. Stroji so zamenjali ročno delo, setev so opustili, v ospredje je stopila živinoreja. Glavna panoga je mlečna pridelava, s katero so začeli že Dragičini starši, Karel in Amalija, še vedno pa vzredijo tudi kakšnega bika, zase prašiče in kokoši, pridelujejo povrtnine in vse za lastno oskrbo. Dragica se je preusmerila predvsem v krave molznice, letno pa v Mlekarno Celeia proda okrog 50.000 litrov mleka. Prve stroje, ki so precej spremenili delo, so na začetku osemdesetih kupili že njeni starši, z možem Dušanom pa sta skozi leta strojni park še posodabljala in modernizirala. Glavni vir prihodka štiričlanske družine sta prireja mleka in Dušanova služba, s katero lažje investirata v nove priključke in vzdrževanje objektov.

»Volja, razumevanje in veselje,« izpostavita zakonca. To so nepogrešljive vrednote pri vodenju kmetije in onadva jih vsekakor imata. S to miselnostjo dobro vodita kmetijo in si želita tudi lepe prihodnosti. Ni skrita želja po boljših razmerah na trgu, ki bi omogočile, da bi kateri izmed otrok, Lucija ali Filip, lažje in z večjim veseljem nadaljeval njuno delo.