Tri generacije, tri različne zgodbe in trije različni pogledi na svet sestavljajo življenjski mozaik družine Rezec. Mama Ana s svojimi zgodbami o življenju poskrbi, da spomini ne zbledijo, sin Roman s partnerko Vido skrbi za rast in razvoj kmetije, prihodnost pa počasi, a vztrajno prehaja na ramena najmlajših članov družine, Primoža in Dejana.

Na kmetiji Rezec, po domače Žohar, je Roman stkal spomine na svoja otroška leta, ki so tekla v družbi Ivana in Marjana. Življenje na kmetiji ga je veselilo, zato ne preseneča, da je ostal doma in si ustvaril družino. Že pri 23 letih je prevzel odgovornost za domačo kmetijo, danes pa skupaj s partnerko Vido skrbita, da nenehna vlaganja v hišo, hlev, čredo ali zemljo prinašajo razvoj in rast domačije.

Vida pove, da imajo poleg svoje zemlje še nekaj površin v najemu. Da je delo pravočasno opravljeno, si sosedje med seboj pomagajo, saj na vreme nihče ne more vplivati. Kadar pa se mudi, je vsak par rok vedno dobrodošel.

Roman je poleg dela doma še v službi, dela kot šofer, medtem ko se je Vida ob rojstvu Primoža in Dejana popolnoma posvetila delu na kmetiji. Kadar ima Vida prosti čas, rada šiva, saj je šivilja. Zvečer, če je le čas, pa se zbere vsa družina, saj radi igrajo karte ali zapojejo.

V letih, ki sledijo, si bosta Roman in Vida prizadevala, da se življenjski utrip na kmetiji nadaljuje. Tiho v srcih tli želja, da bi sinova ostala doma, hkrati pa mama Vida pravi: »Bodita tam, kjer bosta srečna.«