Trdo delo in izkušnje kujejo življenje na domači zemlji. Misli in skrbi ostajajo zveste tradiciji preteklih generacij, kjer se znanje prenaša od ust do ust, iz roda v rod, v današnji čas, kjer ima priložnost mnogo obrazov.

Noben uspeh ne pride brez lastnega truda in močne volje. Mnogokrat je treba narediti veliko korakov za skupni cilj – priložnost, ki se predstavlja z mnogimi obrazi in zgodbami. Janko na kmetiji, kjer je tudi odraščal, vidi priložnost in prihodnost. Že mladost, ki jo je preživel v družbi brata Aleša in sestre Andreje, je bila zaznamovana s trdim delom in spoštovanjem do narave. Srednjo kmetijsko šolo je obiskoval v Mariboru in leta 2012 prevzel kmetijo kot mladi prevzemnik.

Načrti za prihodnost se zelo prepletajo z že opravljenim delom. Mama Jožica pove, da sta z možem Francijem vsa leta skrbela za nenehno posodabljanje kmetije s poudarkom na obnavljanju hleva in posodobitvi strojne mehanizacije. Imajo lastno zbiralnico mleka, kamor so mleko včasih oddajali tudi sosednji kmetje. Mnogi od njih so pozneje pridelavo mleka opustili ali si naredili svoje zbiralne bazene.

Janko v življenje zre s pričakovanji in načrti o posodobitvi kmetije. Danes kmetija obsega 30 hektarjev obdelovalne zemlje. Nekaj je lastne, nekaj v najemu. V hlevu je povprečno 36 krav molznic, skupno 55 glav goved. Z željo nadaljevati pridelavo mleka v ospredje silijo načrti za gradnjo novega, sodobnejšega hleva in vzpostavitev proste reje. Zaveda se, da dobro počutje živali vpliva tudi na kakovost mleka.

V sklepni misli v pogovoru Janko poudari, da je človek to, kar jé in prav zato je ponosen na svoje delo, ki poteka v okviru certifikata »Brez gensko spremenjenih organizmov«.