Pravijo, da delo vliva olje v svetilko življenja in mišljenje vžiga njen plamen. Prav to je čutiti na kmetiji Rupnik, ki jo domačini pravijo pri Gregorjah. Za nadaljevanje tradicije skrbi mladi gospodar Gregor z družino. Mladostno vizijo, zagnanost in prepletanje izkušenj z novim znanjem je začutiti na vsakem koraku.

Tradicija kmetovanja se pri družini Rupnik piše že mnogo let. Vztrajnost in ljubezen do zemlje sta zapisali mnogo življenjskih zgodb, mladostni in ambiciozni pogled v prihodnost pa je pripomogel, da se danes predstavlja kot sodobno urejena kmetija, usmerjena v pridelavo mleka.

Na vprašanje, kako sta potekali pridelava in oddaja mleka včasih, zaživijo spomini očeta Francija, ki pove, da so mleko nosili v kanglah na Sladko Goro. Dve kangli po 10 litrov ne glede na vroče poletno sonce ali zimski mraz. Vendar je bil to način življenja. Delo na kmetiji se je zelo olajšalo z nakupom prvega traktorja daljnega leta 1967. Oče Franci pove: »Resnično velik dogodek, ne samo za domačijo, ampak za vso vas.« Z ženo Stanko, ki se je k hiši primožila leta 1974, sta iz leta v leto skrbela za rast in razvoj kmetije z željo, da njuno delo nadaljujejo otroci.

Da ostane doma in nadaljuje tradicijo, se je ob podpori žene Andreje, odločil sin Gregor. Kljub temu da je bila mladost prepletena z delom na kmetiji, je otroška leta preživel v družbi dveh sester, Marinke in Bernarde, ter brata Marka. Mladostna zagnanost, novi načrti in cilji so Gregorja ob podpori celotne družine vodili k obnovi kmetije. Leta 2013 so porušili stari hlev in postavili novega.

Da bremena vsakodnevnih obveznosti niso pretežka s smehom, igro ter iskrenostjo poskrbita sin Nik in hčerka Živa. In prav to daje Gregorju ter Andreji moč in energijo, da bosta vztrajala na kmetiji tudi v letih, ki jim sledijo.