Mlečna cesta – Zelene Doline

Kmetija Seme


V kraju številnih pohodnih poti, razglednih točk in poznanem po kartuziji, v skromnem zaselku Jurklošter si sosedje stojijo ob strani in si pomagajo. Le tako je življenje na kmetiji kljub trdemu delu lepo. Prav takšna sta tudi lastnika kmetije pri Horjak.

Kmetijo so Darkovi starši podedovali po teti, ki ni imela naslednikov. Z družino so se v Jurklošter preselili iz Šentruperta. Domačijo, ki je bila v precej slabem stanju, sta morala obnoviti, posodobiti in vzpostaviti razmere za nadaljnji razvoj. Od nekdaj so se na kmetiji preživljali z živinorejo in gozdarstvom. Nekdanji gospodar, tetin mož Franc, je bil med sokrajani poznan tudi kot dober čebelar. Na začetku, ko sta domačijo prevzela Darkova mama in oče, so imeli še kombinirano kmetovanje, nekaj z mlekom, nekaj z biki, pozneje, sredi devetdesetih let, pa so se preusmerili samo v mlečno pridelavo. V Mlekarno Celeia letno prodajo okrog 65.000 litrov mleka, za kakovost pa poskrbijo z redno in kvalitetno krmo.

Darko in Marija za večji del opravil poskrbita sama, poleg službe pa je zelo dobrodošla tudi pomoč sinov Tomaža in Andreja. Ob konicah dela so dobrodošle vsake roke, tako da jima pomagajo tudi bratje in sestre. Še posebej ohranjajo običaje kolin in družinskih srečanj ob praznikih. Domov se vsi radi vračajo, tako pomagati kot veseliti se ob uživanju domačih dobrot iz Marijine peke. Veliko jim pomeni tudi sosedska pomoč. »Samo trije smo, moramo držati skupaj,« pravi Marija. Čeprav je kmetija zelo težavna, zaradi strmin in precej ročnega dela, je življenje na njej lepo. »Vesel si, kadar delo uspešno opraviš,« še dodaja. Če bo le kateri izmed sinov imel voljo, da poprime delo za naprej, si želita, da se domačija ohrani tudi v prihodnje.