Prav Planina je poznana po kvalitetni krmi in v preteklosti se je tukaj odvijalo mnogo sejmov, kjer je nakup živine vedno predstavljal odlično potezo. Kmalu pa se je razvil rek, da ni dobro kupiti krave s Planine, saj je vajena dobre krme, ki jo drugod ni moč najti. Tod namreč raste nizka, bolj gosta in sladka trava – idealen obrok za živino.

Kmetija Senica že mnogo desetletij piše svojo življenjsko zgodbo na Planini pri Sevnici. Danes na njej gospodarita Anton in žena Anica, s hčerami Andrejo, Anjo in Beti. S svojim znanjem in izkušnjami pa so Antonovi starši, Alojz in Ida, pomemben steber življenja na kmetiji.

Hitrejši razvoj kmetije se je začel s prihodom Antonovega starega očeta, ki je prihajal iz Zagorja pri Lesičnem, ki je skrbel tudi za dokup zemlje. Po drugi svetovni vojni je nacionalizacija njene prebivalce zelo prizadela, saj je odvzeta zemlja predstavljala preživetje za družino. V prvih letih samostojne Slovenije je bila zemlja vrnjena, oče Alojz ter Anton in Anica pa so nekaj zemlje še dokupili.

S pridelavo mleka se ukvarjajo že od leta 1942. Po vojni so na kmetiji Senica mleko oddajali v Zadružni dom na Planini, nato v mlekarno, ki je delovala na Planini pri Sevnici, danes pa mleko prodajajo v Mlekarno Celeia. Ko beseda nanese na kakovost mleka, Anton poudari, da se skoraj vsa hrana za živali pridela doma. Krmijo jih s suhim senom in izkušnje so pokazale, da seno ugodno vpliva na zdravje živali ter na kakovost mleka, kar se odraža v doseganju razreda – ekstra kakovost.

Prihodnost kmetije bo še naprej pisala uspešna pridelava mleka. Anton pravi, da je njegovo srce vedno pripadalo kmetiji. Že v mladosti je imel veselje do dela v naravi in kmečka opravila mu niso bila nikoli v breme. Razumljivo, saj je že kot otrok, preden je šel v šolo, starše povprašal: »Kaj bomo pa delali danes?«