Zgodba kmetije Šipec je zgodba o vztrajanju. Njihova kmetija leži v vasi Brezovec, neposredno ob slovensko-hrvaški meji. Z njihove kmetije je lep razgled na Krajinski park Boč – Donačka gora, najvzhodnejši del Karavank.

Jože, ki danes z družino skrbi za rast in razvoj kmetije, je odraščal v družbi brata Romana in sestre Mire. Že njegovi starši, Friderik in Vida, so se ukvarjali z živinorejo. Ko se je začel organizirani odkup mleka, so pri Šipcih odprli zbiralnico, kamor so okoliški kmetje nosili mleko. Poleg molznic so imeli še pitance za prodajo.

Zgodba njihove kmetije je zgodba o vztrajanju. Ko je še kmetoval oče Friderik, so želeli povečati proizvodnjo, a jim je to preprečevalo pomanjkanje obdelovalnih površin. Da so lahko preživeli, je hodil v službo. Kljub majhnosti so vztrajali v pridelavi mleka, zgradili nov hlev in nakupili mehanizacijo. Danes, ko kmetuje sin Jože, imajo v hlevu 18 molznic in teleta za prodajo. Obdelovalne površine so razdrobljene, ležijo na hribovitem terenu, nekaj jih je na poplavnem območju reke Sotle. Delo je še danes precej naporno. »Kljub vsej mehanizaciji je treba hribe še vedno ročno obdelovati,« prizna Jože. Temu pritrdi tudi žena Mihaela, ki se je morala kmetijskih opravil priučiti. »Življenje na kmetiji je drugačno. Kljub temu da delo poteka od zore do mraka, je tu čudovito živeti,« prizna. Pri delu sta jima v veliko pomoč mama Vida in hči Nataša.

Kljub vsem delu na kmetiji si družina zna vzeti čas. Mama Vida zelo rada prečita kakšno knjigo, ob praznikih pa skupaj s snaho Mihaelo spečeta okusno pecivo ali kruh iz krušne peči. Veliko prostega časa preživijo z vnukinjo.