Trdo delo se je zapisalo na kmetiji Šipek, ki se po domače imenuje pri Štancar. Vztrajnost je njihova lastnost, ki se vsako jutro izpiše z velikimi črkami. Veliko je bilo odrekanja, a besede mame Angele sežejo v srce: »Ni bogatija, je pa nekaj, kar je tvoje.«

Angela je svoja otroška leta preživela v družbi sester. Bile so štiri in vsa skrb je bila zaradi prezgodnje izgube očeta na maminih ramenih. Angela je že kot otrok začutila ljubezen do zemlje, po končanem šolanju pa svojo življenjsko pot posvetila domu in domači kmetiji. Otroška leta so bila prepletena s trdim delom, saj doma ni bilo strojne mehanizacije. Delo so opravljali z voli ali na roke. Prvi traktor je Angela pripeljala k hiši daljnega leta 1987.

Razvoj kmetije je potekal počasi. Prihod Ferdinanda, ki ga domači kličejo Ferdo, je spremenil tok življenja. Vpet med obveznosti v službi in doma je zastavljene cilje spreminjal v rast in razvoj kmetije. Tako so pretekla leta, zaznamovana z nenehnimi vlaganji v hišo, hlev in strojno mehanizacijo. S pridelavo mleka so se na kmetiji Šipek začeli ukvarjati, ko se je uveljavil organizirani odkup mleka. Sprva so oddajali 10 litrov na dan, nato pa vedno več.

Angela in Ferdo s ponosom zreta v svoja otroka, Zaliko in Tilna. Upe o nadaljnji rasti kmetije polagata nase in na sina Tilna, ki obiskuje srednjo kmetijsko šolo in poudari, da je delo na kmetiji zanj izziv, tako da ga želi uresničevati v prihodnosti. Mama Angela njegovo zagnanost podpira z besedami: »Ni bogatija, je pa nekaj, kar je tvoje.«