Čudovito obnovljena kmečka hiša za svojimi zidovi skriva številne zanimive zgodbe. Sorodstvo z Antonom Martinom Slomškom, več kot 300 let stara hiša in hmeljarstvo so le tri, ki so bile spisane na kmetiji Slomšek.

Po pripovedovanju babice Albine je bila kmetija v 19. stoletju last škofa Antona Martina Slomška, vendar pa zaradi škofovanja ni mogel obdelovati zemlje. Kmetijo s staro kmečko hišo je takrat kupil možev dedek, sicer škofov nečak, z denarjem, ki si ga je prislužil z delom za škofa Slomška v Mariboru.

Danes, ko kmečka hiša šteje že krepko čez 300 let, na njej še vedno kmetujejo Slomškovi: babica Albina, hči Martina, mož Janko in sin Franci. Na kmetiji so se, preden so se usmerili v pridelavo mleka, preizkusili v gojenju ribeza, oljne repice, sončnic, celo hmelja. »Ob štirih zjutraj sem vstala, da sem imela ob petih, ko so prišli prvi obiralci, že pečen kruh,« razlaga babica Albina.

Pozneje sta kmetijo prevzela hči Martina in mož Janko, ki sta poleg obdelovanja zemlje hodila še v službo. Ker je bilo s hmeljem preveč dela, sta se usmerila v prirejo mleka. Martina se spominja prvih začetkov, kako so krave ročno pomolzli, nato pa kangle, polne mleka, nosili skoraj dva kilometra peš do zbiralnice. »Včasih nas je pošteno napral dež ali napihal veter,« doda. Dokler niso v neposredni bližini zgradili nove zbiralnice, so kangle po vsej vasi pobirali s traktorjem in jih vozili do zbiralnice pri Ponikvi.

Kljub težkim razmeram v kmetijstvu na kmetiji Slomšek že zrejo v prihodnost. Vodenje kmetije bo prevzel sin Franci, saj sta mu oče in mama privzgojila veselje do kmečkih opravil in spoštovanje do narave.