Skrbno obdelani travniki, obnovljeni kmetijski stroji, urejeni gospodarski objekti, negovane gredice rož … Predanost in skrb za kmetijo Šmid je moč opaziti že od daleč.

Kmetija Šmid ima zanimivo domače ime – Pod kamnom. Kot pripoveduje Julčka, žena današnjega lastnika, je kmetija takšno poimenovanje dobila že pred desetletji, saj je nad njihovo kmetijo velikanska skalnata gmota, ki se nadaljuje vse do nekoliko oddaljenih razvalin planinskega gradu.

Na kmetiji so kmetovali že Karlovi stari starši, Angela in Marjan, ki sta se, tako kot večina ljudi na Planini pri Sevnici, preživljala izključno s kmetovanjem. Potem so kmetijo prevzeli Karlovi starši, a je razvoj kmetije zaustavila prezgodnja smrt Karlove mame. Kmetija se je ponovno začela razvijati, ko je Karel omrežil Julčko. Kmalu po poroki je zapustil Jugoslavijo in se odpravil na delo v Libijo. Ko se je po dveh letih vrnil, sta se lotila obnove dotrajane kmetije. Najprej je bil na vrsti hlev, v katerega sta vselila teličko, ki jo je Julčka dobila od staršev. Obnovila sta druge objekte, zgradila nov manjši hlev in nakupila novo potrebno strojno opremo.

Mleko sta oddajala v planinsko mlekarno. Sprva sta ga vsak dan nosila peš, pozneje ga je Karel vozil z avtom v kanglah do zbiralnice v Planino. Krave so dolgo molzli ročno, ko pa se je količina precej povečala, so kupili molzni stroj. Dolga leta prenašanja in dvigovanja težkih kangel so pustila sledi na Julčkinem zdravju, zato sta namestila v hlev mlekovod, ki je odpravil težaško delo.

Ko se danes ozreta, sta ponosna na opravljeno delo. Marsikdaj je bilo izredno težko, priznavata, a je bilo vredno vztrajati. Ko je delo opravljeno, čas z veseljem posvetita sinu Robiju, snahi Darji ter vnukom Denisu, Nastji in Timu, ki že v rani mladosti izkazujejo veliko veselje do kmetovanja.