Delo pridnih rok pušča za sabo neizbrisne sledi napredka Grabenškove kmetije, nižinske kmetije v zaselku Spodnja Ponkvica. Grabenškovi se že več generacij ukvarjajo z govedorejo, v zadnjem času pa se vedno bolj spogledujejo z ekološkim kmetovanjem.

Predniki današnje gospodarice Andreje so na kmetiji kmetovali že pred 150 leti. Iz tistega obdobja še danes stojita kozolec iz leta 1836, ki ga mož Ignacij vsako leto okrasi s koruzo, in gospodarsko poslopje iz druge polovice 19. stoletja. Oba predstavljata lep primer arhitekturne kmečke dediščine. Danes za kmetijo skrbita skupaj z možem Ignacijem in hčerkami Ano, Manco in Margit.

Andreja se spominja svoje mladosti: »S pridelovanjem mleka so se ukvarjali že moji starši, Jožefa in Anton. Že takrat je bila živinoreja pomembna panoga, poleg tega so pridelovali še zelenjavo in sadje za samooskrbo. Tako kot za vse kmete je bila tudi za nas zelo pomembna pridobitev molzni stroj, ki so ga starši kupili v osemdesetih letih.« In doda: »Veliko sem pomagala pri raznih kmečkih opravilih, zato odločitev za prevzem kmetije ni bila težka.«

Zanimiva je tudi zgodba njenega moža Ignacija, ki se je na kmetijo priženil z Gorenjskega. Tudi sam je odraščal na kmetiji in bi moral kot najstarejši otrok prevzeti kmetijo, vendar se je zgodaj zaposlil, kmetijo pa je prevzel njegov brat. Z Andrejo sta se spoznala na sejmu v Gornji Radgoni, preskočila je iskrica in kmalu je sledila poroka.

Danes skupaj vodita manjšo kmetijo, pri tem pa poskušata kmetovati na čim bolj sonaraven način. V prihodnosti se želita usmeriti v prirejo senenega mleka.