Pod znamenito razgledno goro Lisca leži gorsko-višinska kmetija Špitalar. Zanjo skrbi simpatična družina, ki meni, da mora biti sodobni kmet iznajdljiv, izobražen in v koraku s časom.

Zakonca Špitalar sta nasmejana gospodarja, ki skrbita za 37-hektarsko kmetijo. Včasih so pri njih več orali in sejali, zemlja pa je bila zanje od nekdaj zelo dragocena. Iz poljedelstva so Irmini starši, Anton in Marija, sčasoma prešli na živinorejo, ohranili pa so malo vinograda in nekaj polj. Po poroki z Vinkom je Irma še nekoliko pospešila razvoj v smeri živinoreje. Vse njive sta preuredila v travnike za pašno-košni sistem, povečala čredo in mlečno proizvodnjo, vse do danes pa ohranila mlečno pridelavo kot osrednjo panogo. Doma redijo tudi telice za obnovo, zase še prašiče in kokoši, njihovo dvorišče pa krasijo pavi in druge okrasne ptice. Tudi govorečo papigo je moč slišati izza štirih sten.

Za večino kmečkih opravil poskrbita Irma in Vinko, ki v družinski proračun pomemben del mesečnega prihodka priskrbi tudi s storitvami z gradbeno mehanizacijo. Po svojih zmožnosti, predvsem ob konicah dela, gospodarjema pomagajo Irmin brat, Vinkov brat in njuni otroci, Jure, Maruša in Andreja. Pogosto vsa družina stopi skupaj in poskrbi, da je kmetija dobro obdelana. Kakor rada skrbita za svojo kmetijo, sta zakonca Špitalar še raje varuški. S svojim vnučkom delita najlepše trenutke in vesela sta, ko se zbere vsa družina ob domačih dobrotah izpod Irminih rok. Želita si, da bi v tem duhu delali in živeli naprej, da bi zdravje služilo in pogoji omogočili nadaljnji razvoj kmetije. »Kot kmet se moraš znajti, moraš slediti in spremljati aktualno stanje,« sta še prepričana.