Ljubezen do zemlje, modrosti, ki jih pišejo izkušnje, ter želja biti srečen so zapisale že mnogo življenjskih poti. Mnoge od njih so novim rodovom pustile sledi z nauki, da je prav splet preteklosti, sedanjosti in prihodnosti odgovor za prijetno sedanjost in odlični jutri.

Kmetijo Stoklas zaznamuje pripadnost k pridelavi mleka. Mleko so že v tridesetih letih prejšnjega stoletja prodajali v lokalno mlekarno, ki je delovala v Šmarju pri Jelšah in kjer so snovali razvoj lokalnega sirarstva. Mlekarna je bila ob ustanovitvi v lasti Avgusta Kovačiča in šele leta 1979 priključena k Mlekarni Celeia.

Mama Neža skromno pove, da je bilo življenje na kmetiji vedno prepleteno z novimi vlaganji. Že leta 1963 so kupili kosilnico BCS, za katero se je navdušil njen mož Anton. Za nakup so bile usodne orožne vaje na Tolminskem, ko je Anton od daleč opazoval sodobnejšo košnjo trave. Nakup kosilnice, ki je bila prva v šmarskem okolišu, je bil velik dogodek za družino in okolico. Pozneje sta Anton in brat Jože kosila ne samo doma, ampak tudi v širši okolici.

Neži in Antonu so se rodili trije otroci: Jože, Alojz in Martin. Slednji je leta 1996 prevzel kmetijo. Mama Neža skromno doda, da je ponosna, da se razvoj kmetije nadaljuje. Vedno se je veselila posodobitev, pa če je bil to sodobnejši traktor ali razširitev hleva. Prav zato danes podpira sina Martina, ki skupaj z ženo Ireno ter otroki Mihelo, Jernejem in Markom nadaljujejo delo, ki sta mu z možem Antonom posvetila svoje življenje.

Ob prijetnem vzdušju, ko spomini oživijo, nenadoma nastopi sedanjost, za njo prihodnost. Utrne se misel, da le skupno, medgeneracijsko sodelovanje in razumevanje prinašata lepši jutri. In prav to spoznanje vodi in krepi medsebojno povezanost družine Stoklas.