V bližini baročne cerkve sv. Benedikta na vrhu slemena že več stoletij stoji kmetija Straškovih. Družina z vztrajnostjo in trdim delom premaguje ovire na poti do svojih ciljev ter nadaljuje svojo tradicijo.

Na kmetiji Strašek so kmetovali že pred stoletji. Vmes se je zvrstilo več lastnikov, v last Straškov pa je prišla leta 1925, ko se je na kmetijo priženil Marjanov oče. Kot se spominja Marjan, je oče večkrat pripovedoval, da so na majhni njivi pridelovali vsega po malem, zraven pa zredili še kakšno žival.

Po končanem služenju vojaškega roka je Marjan leta 1982 prevzel kmetijo. Marta se je na kmetijo primožila nekaj let pozneje. Že takrat so imeli v hlevu nekaj krav, a sta jih prodala, saj sta začela pitati teleta za šmarsko zadrugo. Konec osemdesetih let sta podrla stari hlev in zgradila novega. Ko je po osamosvojitvi vzreja pitancev zašla v krizo, sta se znašla na razpotju. Odločila sta se za preusmeritev v mlečno proizvodnjo, saj je oddaja mleka predstavljala reden mesečni dohodek. Začela sta z eno kravo, ki jima jo je podarila teta. »Riča se je imenovala, še dobro se je spominjam,« doda Marta. Tu in tam sta kupila še kakšno kravo, večinoma pa sta čredo povečevala z domačimi telicami. Z nakupom traktorja se je začela modernizacija kmetije. Marta je bila vseskozi doma in skrbela za kmetijo ter otroke, Marjan pa je bil do leta 1998 zaposlen v bližnjem Bohorju. Ko je podjetje šlo v stečaj, sta se z ženo odločila povečati število glav v hlevu. Kupila sta molzni stroj in prevozni bazen, s katerim je nekaj let vozil mleko k Erjavčevim. Leta 2004, ko so količine mleka presegle kapaciteto bazena, sta na kmetiji uredila mlekarno in kupila nov bazen.

Ko se ozreta na prehojeno pot, sta na svoje dosežke ponosna. V prostem času pa se rada s sinovoma Vitom in Marjanom odpravita na kakšen pohod ali obiščejo sorodnike.