Danes ena največjih kmetij v svojem okolišu je s svojimi približno 115.000 litri pravega slovenskega domačega mleka pomemben del Mlekarne Celeia.

Pred tremi desetletji sta na kmetiji, precej osiromašeni in v slabem stanju, živela ostarela zakonca brez potomcev. Zato sta se odločila, da bosta kmetijo prodala. Anton in soproga Marija sta pogumno sprejela ponudbo in kmetijo postavila na noge. Na novo sta postavila vsa poslopja, asfaltirala dovoz do kmetije, nakupila nove stroje, le en traktor in nekaj priključkov je domačija že imela. »Lepo počasi sva začela,« pripoveduje Anton. Vse od začetka sta mlečno prirejo postopoma povečevala, leta 1995 pa so dobili tudi svojo zbiralnico.

Danes največja kmetija v svojem okolišu letno v Mlekarno Celeia proda okrog 115.000 litrov mleka, redijo tudi bike, nekaj pa v kmečko blagajno doprinese gozd. Večino dela opravita z ženo, po svojih zmožnostih ob službi pomaga tudi sin Toni. Hči Nataša se je pred desetletjem odselila v sosednjo občino ter si tam ustvarila svoj dom in družino, domov pa se zelo rada vrača. Takrat babico in dedka razveseljujeta vnukinji Kaja in Taja. Anton, ki je rad na tekočem, v prostem času prelista časopis, prebere knjigo in kakšno zgodbo za dušo, Marija pa se rada sprehodi in občuduje naravo v svojem kraju. »Najbolj sem vesel, da sem vse to postavil na noge in da sem zdrav, da lahko delam še naprej,« ponosen pripoveduje gospodar in si za naprej želi še enkrat toliko uspešnega gospodarjenja.