Kmetija Cvitar je ena redkih, kjer ohranjajo stare kmečke običaje in opravila. Sorodniki, prijatelji, prijateljice in sovaščanke se radi zberejo pri ličkanju ter luščenju orehov in fižola.

Na kmetiji je ves čas v ospredju živinoreja, odkar je vzpostavljena mlečna proga, pa predvsem prireja mleka. Svojčas so redili tudi bike, danes pa zase redijo le še kokoši nesnice. Vse delo na kmetiji je usmerjeno v pridelavo kakovostnega mleka, tako da ga v Mlekarno Celeia letno prodajo okrog 55.000 litrov. Večji del nalog ima Sonja, ob službi pa na kmetiji pomaga tudi Milan, ki je kmetijo nasledil po mami Alojziji in očetu Alojzu. »Že čisto majhen, ko je še komaj stopil na traktor, je že delal,« pravi soproga. Ker so vsi drugi odšli zdoma, je že kot mladenič gospodaril skupaj z mamo. Zadnja desetletja delata skupaj z ženo, občasno pa je ključna tudi pomoč sinov, Mitje in Primoža.

Zakonca sta, odkar sta uradno lastnika, mnogo postorila – zgradila nov hlev, hišo, dokupila strojno mehanizacijo, k razvoju kmetije pa je še posebej pripomogel traktor. Počasi tudi tega načenja zob časa, zato si želijo v bližnji prihodnosti kupiti novega, radi bi tudi obnovili hlev ter postavili novo strojno lopo in silose. Štiričlanska družina se preživlja s kmetovanjem in službami, saj je kmetija premajhna, da bi oba gospodarja ostala doma. So eni redkih, ki še vedno ohranjajo stari običaj ličkanja, ženske, prijateljice in sovaščanke pa se zberejo tudi ob luščenju orehov in fižola. Prijateljice ne druži le delo, temveč tudi dobra partija kartanja.