Mlečna cesta – Zelene Doline

Kmetija Strožič


Na domačiji pri Črnet nad Taborom, kjer stoji kašča z letnico 1811, so generacije pustile številne sledi. V srcih je sledi pustila tudi vojna, na kmetiji pa pridne roke, ki še danes ohranjajo stare kmečke običaje.

Številni lastniki so si menjali ključe Črnetove domačije, od leta 1811, letnico izkazuje stara kašča na dvorišču, dokler se tja ni priženil Franc Strožič in postavil temelje svojemu rodu. Njegov sin Franc mlajši je skupaj s Frančiško uspešno popeljal kmetijo naprej, skupaj sta preživela težke vojne čase in v življenju marsikaj prestala. Dolgo so delali na roke in si pomagali z živino, obdelovali zemljo v bregovih in trdo garali. Z leti sta začela tudi mlečno proizvodnjo, a sta zato morala veliko gozda posekati, da sta sploh naredila travniške površine, zgraditi sta morala tudi hlev in novo hišo. Sama sta spravljala les iz gozda in pozimi s sankami iz doline vozila zidake k hiši.

»Človek mora biti pogumen, drugače ne gre,« širi miselnost tudi med svoje naslednike. Danes veliko dela na kmetiji opravita sin Jože in snaha Zinka. Skrb za kmetijo prevzemata na svoja ramena. Pomagata tudi otroka, Ksenija in David, a šele po tem, ko so vse šolske obveznosti opravljene. Želijo si posodobiti kmetijsko mehanizacijo, da bo delo še lažje teklo. In seveda ohraniti mleko, če bodo le cene in stroški dopuščali. Frančiška meni, da je treba ohraniti običaje in star način življenja ter živeti čim bolj samooskrbno, zato še danes veliko plete, dela puloverje in tudi sama prede svojo volno. Najbolj pa jo razveseljujejo vnuki. Kar sedem jih ima in prav vsi se radi vračajo k babici.