Na kmetiji Laznik svojo vlogo gospodarja vsaka generacija vzame zelo resno in odgovorno. Ves čas sledijo razmeram na trgu in usmeritvam, izkoristijo priložnosti in raziskujejo nove poti. Njihov uspeh odlikuje tudi izjemna povezanost in složnost družine.

Včasih so se na kmetiji preživljali večinoma samooskrbno, Romanov oče pa je na kmetijo nekaj doprinesel tudi kot furman. S soprogo Anico sta redila še bike, telice in svinje. Ker so se prilagajali razmeram na trgu, so bike kasneje zamenjali z molznicami in sredi devetdesetih začeli oddajati mleko v Mlekarno Celeia. Zgradili so tudi nov hlev in posodobili mehanizacijo. Vsa ta leta delajo z roko v roki, več generacij skupaj. »Nikoli ni bil samo eden, ves čas drug drugemu pomagamo,« nam razlaga družina, ki res složno vodi kmetijo. Danes letno oddajo okrog 80.000 litrov kakovostno pridelanega mleka.

Z enako povezanostjo živita in delata na kmetiji dve generaciji še danes. Smiselno si porazdelijo naloge ter stremijo h kakovosti in napredku. Sledijo smernicam, razmeram in priložnostim. Urška in Klemen, ki je že vestno in odgovorno prevzel mesto gospodarja, hodita ob delu še v službo, zato je vloga staršev še vedno izjemnega pomena. V prihodnosti si želijo še posodobiti in olajšati proizvodnjo, predvsem pa upajo, da se bodo uresničile ideje o t. i. senenem mleku. »Konkurenca na svetovnem trgu je prevelika in ne moreš konkurirati samo s količino, temveč moraš imeti dodano vrednost,« meni Klemen. Čeprav vodenje kmetovanja jemljejo zelo resno, se simpatična družina rada sprosti v družbi najmlajših članov – vnukov – ali s kakšnim potepom v naravo.