»Za kmetijo moraš imeti veselje, sicer je precej težko,« menita zakonca Toplišek, ki že vrsto let skrbno in predano ter racionalno in seveda z veseljem gospodarita na kmetiji na Spodnjem Tinskem.

Razpadajočo kmetijo so leta 1951 kupili Silvini starši, Franc in Roza Fajs. Kot ji vesta povedati starejša brata, Franc in Ivan, sta jo morala oče in mama kar precej prenoviti. Poleg osnovne živinorejske dejavnosti in pridelave mleka je dobršen delež dejavnosti predstavljalo vinogradništvo. Mleko in vinograd ter nekaj glav živine so bili dolgo glavni vir družinskega prihodka. Z leti sta Silva in mož Viljem prevzela mesto gospodarja. Zaradi dotrajanosti sta morala prenoviti hlev, povečala sta stalež živine in dokupila nekaj strojne mehanizacije. Ob delu na kmetiji sta skrbela tudi za prijetno odraščanje treh otrok, Mitja, Tanje in Katje. Dekleti sta danes že na svojem, a se z družinama radi vračata domov. Sin Mitja živi doma, njegova pomoč na kmetiji je neprecenljiva. »Traktorji in vinograd,« se nasmeji Silva, »so večinoma v njegovi domeni.«

Doma pridelajo skoraj vse, domače meso, od kokoši do zajcev, domače mlečne izdelke, sadje in zelenjavo, kupijo le nujno potrebno. »Za kmetijo moraš imeti veselje, sicer je precej težko. Včasih izgubiš voljo, a vseeno vztrajaš, ker je tvoje in si želiš, da se ohrani,« se strinjata zakonca Toplišek. Voljo in veselje do kmetije, ki se prenaša iz roda v rod, je že nasledil sin Mitja, vendar bo dejavnosti ohranjal najverjetneje ob službi. Kako se bo kmetija razvijala v prihodnje, bo precej odvisno od razmer in njegovih načrtov.