Mlečna cesta – Zelene Doline

Kmetija Tovornik


Hedvika je skupaj z bratom Petrom že v rani mladost spoznavala življenje na kmetiji. Na ta leta jo spominja skodelica toplega mleka. Pravi, da je to ljubezen »podedovala« po mami, ki je tudi sama rada pila to belo tekočino, polno življenja. Pregovor, da jabolko ne pade daleč od drevesa pa potrjuje vnuk Filip, ki tudi prisega na skodelico toplega mleka.

Ko beseda nanese kaj je zaznamovalo Hedvikina otroška leta nam zaupa, da je veliko dela bilo opravljeno ročno, tudi molža. Prvi koraki v smeri tehnološkega razvoja kmetije so se začeli konec 70-ih let, ko so kupili kosilnico, leta 1977 so kupili traktor, nato pa je sledil nakup težko pričakovanega molznega stroja.

Za Hedviko in njenega partnerja Jožeta je bilo leto 1989 prelomno, saj sta na svoja ramena prevzela odgovornost za kmetijo. Sledila so leta vlaganj v hlev, v hišo in seveda sledenju novi, modernejši strojni mehanizaciji, ki je močno olajšala delo.

V letih skupnega življenja se je Hedviki in Jožetu rodil sin Simon, ki je danes vpet med službenimi obveznostmi in domom. Tiha Hedvikina pričakovanja, da se bo življenje na kmetiji nadaljevalo, opravičuje mlada družina, ki si jo je ustvaril Simon z ženo Tanjo ter otroški smeh vnučka Filipa.

V prostem času Hedvika rada kuha. Pripravlja domače testenine, speče domači kruh… in s svojimi kulinaričnimi mojstrovinami razvaja svoje najbližje. Pri tem sledi prepričanju, da imamo doma dovolj kvalitetnega znanja, za pripravo kakovostne prehrane. Na tem mestu izpostavi uspešno sodelovanje s kmetijsko zadrugo Laško, Mlekarne Celeia in tudi pridobljeni certifikat pridelano/proizvedeno brez gensko spremenjenih organizmov.

Življenje vsak dan prinese nove izzive, obrne novi list, zato nasvet kako se spopadati z vsakodnevnimi dogodki je vedno dobrodošel. Hedvika je pri tem vedno sledila besedam: »Prilagajaj se času in kar prinese življenje vzemi za dobro.«