Iz roda v rod se na kmetiji Košutnik prenaša ljubezen do kmetije, domače hrane in pripadnost kraju, a najbolj cenijo trenutke, preživete drug z drugim. Radi so doma in radi so skupaj.

Živinoreja je osrednja dejavnost že vse od preteklih rodov, po vojni pa so s konji vozili tudi les. Mlečno proizvodnjo je vpeljala Petrova mama Ivanka, ki je po smrti očeta Jožeta dolga leta ob pomoči svojega sina sama vodila kmetijo. Preostali otroci, pet bratov in sester, so zgodaj zapustili dom. Peter je že kar po osnovni šoli prevzel del kmetije in večino odgovornosti nase, vse dokler ni postal gospodar. Najprej skupaj z mamo, pozneje s soprogo Martino, je kmetijo postavljal na noge. V slabih 30 letih sta z ženo zgradila nov hlev, nakupila vso potrebno mehanizacijo, obnovila hišo, za domačo rabo tudi žago.

Velik visokodebelni travniški sadovnjak omogoča pridelavo domačih jabolčnih sokov, jabolčnika, kisa in podobnega, izpod Petrovih rok nastane znan zgornjesavinjski želodec, pečene sladke in slane dobrote pa nastajajo v domači kmečki kuhinji izpod rok izučene kuharice Martine. Peter in Martina svojo družino, tri sinove, Marka, Petra in Mateja, preživljata s kmetovanjem in Martinino službo. Večino dela v hlevu Peter opravi sam, Martina skrbi za gospodinjstvo in pomaga pri večjih kmečkih opravilih, še posebno poleti pa pomagajo tudi otroci. Trofeje, ki krasijo predprostor, so Petrove, saj svoj čas rad preživi na jagi, udejstvovanje v kraju pa se prenaša tudi na mlajši rod. »Največ nama pomeni, da so radi z nama in da imajo veselje do dela,« pripovedujeta zadovoljna mama in oče.