Mnogo sledi, zaznamovanih z delom in odrekanjem, pušča življenjska zgodba družine Turnšek. Predvsem jih opredeljujeta vlaganje v rast in razvoj kmetije ter ponos na opravljeno delo.

Tradicija pridelave mleka se na kmetiji Turnšek piše že več desetletij. Mleko so prodajali, že ko je imela Mlekarna Celeia proizvodni obrat v Medlogu. Tako se je Janko z mlekom srečeval v svojih najnežnejših otroških letih, ki jih je preživel v družbi sester Marije in Damjane. V mladostnih letih je tlela želja, da bi poklicno pot zapisal avtoprevozništvu. Na koncu je prevladalo spoštovanje do dela, ki so ga opravljali starši, zato se je odločil, da ga nadaljuje.

Delo na kmetiji je bilo vedno prepleteno z investicijami. Janko pravi, da z ženo Danico tega nikoli nista občutila kot obremenitve. Danica je bila prva leta skupne poti vpeta med obveznosti v službi in doma, razvoj kmetije pa je narekoval odločitev, da se v celoti posveti domu. V letih 1975–1977 so postavili nov hlev. Sprva so imeli pitance, kasneje so se usmerili v pridelavo mleka. V prvih letih so mleko vozili v skupno zbiralnico, od leta 1992 pa imajo lastno.

Ker sta Janko in Danica prepričana, da prihodnost pripada mladim, je odgovornost za nadaljevanje življenjskega utripa na kmetiji že prevzel sin Tomaž z družino. Da breme ni pretežko, mu ob večjem obsegu dela poleg staršev pomaga brat Matjaž z družino. To utrjuje povezanost in razumevanje v družini.

Janko in Danica z zadovoljstvom na obrazu priznavata, da kljub vsakodnevnim opravilom na prvem mestu ostajajo otroci. Najprej skrb za sinova Tomaža in Matjaža, danes pa srečni trenutki z vnuki Anjo, Klaro, Tino in Žigom.