Na kmetiji Uduč v Večjem Brdu se preživljajo predvsem z oddajanjem mleka in pitanci, ob nedeljah pa si radi vzamejo čas zase in za obiske sorodnikov.

Kmetijo je sredi 20. stoletja kupil praded in jo postavil na noge. Dolgo časa so se Damjanovi predniki preživljali izključno s kmetijstvom. Ko so kmetijo prevzeli Damjanovi starši, Jože in Zofija, so zavihali rokave in si zastavili nove načrte. Začela sta oddajati mleko v bližnjo zbiralnico, mlečno proizvodnjo pa dopolnjevala s pitanjem goveda. Kot skrbna gospodarja sta veliko vlagala v posodobitev in širitev kmetije, saj sta povečala hlev, kupila molzni stroj in kmetijske priključke ter povečala število glav z 9 na 25. V veliko pomoč sta bila otroka, Damjan in sestra Lidija, ki sta že od otroških let imela vsak svoje zadolžitve na kmetiji, Damjan v hlevu in na traktorju, Lidija pa predvsem v gospodinjstvu.

Starši so sinu Damjanu kmetijo predali leta 2015, a še vedno po svojih močeh pomagata pri različnih opravilih. Tudi Damjan je nadaljeval širjenje in razvoj kmetije, tako da imajo danes približno 50 glav živine, od katerih je 17 molznic. Še vedno prevladuje pridelava mleka, hkrati pa se usmerjajo v vzrejo bikov. Pri skrbi za kmetijo in življenje na njej mu je v oporo žena Damijana, ki je razpeta med službene obveznosti v Splošni bolnišnici Celje in delo doma na kmetiji.

Družina Uduč ima zanimivo nedeljsko navado. Ker veliko sorodnikov živi v okolici Večjega Brda, se vsako nedeljo dobijo pri maši v Dobju pri Planini, po maši pa se dogovorijo, h komu bodo odšli na obisk. V poletnih in spomladanskih mesecih njihovo skrbno urejeno kmetijo krasi čudovito in bujno cvetje, Damijanina velika ljubezen, ob stari jablani pa se razlega otroški smeh hčerk Reneje in Ize ter sina Uroša.