»Ne bi bila v mestu,« pravi Jožefa, gospodarica kmetije Urbančič na Pokleku, ki je vanjo ogromno vložila in z vsem srcem želi, da bi se tradicija in dediščina ohranili.

Jožefin tast Franc je v prejšnjem stoletju kupil nekdanjo pristavo Gradu Sevnica in se na kmetiji na začetku ukvarjal pretežno z lesom. Kmetija, velika 26 hektarjev, je vedno posedovala večino ozemlja v gozdu, zato je lesarstvo tradicionalna panoga skozi vse rodove, v tistem obdobju pa so žgali tudi oglje. 13-članska družina je živela času primerno, otroci so pomagali vse od malih nog, izmed vseh pa se je za naslednika kot najstarejši izkazal Vinko. Z ženo Jožefo sta prevzela mesto gospodarja in se pogumno spoprijemala z razmerami na trgu. Sledila sta potrebam in lesarstvu pridružila še zadnja leta osrednjo panogo, živinorejo, s poudarkom na predelavi mesa in mlečni proizvodnji.

Tako ostaja vse do danes, ko za kmetijo skrbita Jožefin sin Ivan in Tanja. S skupnimi močmi sta zadnji dve generaciji največ ustvarili; obnovili so hlev, silos, nakupili ustrezno kmetijsko mehanizacijo, nekaj zemlje najeli, povečali čredo, trenutno pa prodajo okrog 60.000 litrov letno. Ivan za kmetijo skrbi ob službi, za dobro krmo in kvalitetno molžo poskrbi Tanja, pri delu veliko pomagata tudi sinova Matjaž in Gregor, pri hlevu in na vrtu pa je še vedno ključna podpora mame Jožefe. Mir, svež zrak in da si sam razporejaš svoj čas, so stvari, ki so lepši del življenja na kmetiji, sta si edini tašča in snaha.