Na 900 metrih nadmorske višine s čudovitim razgledom na celotno dolino stoji lepa in urejena kmetija. Sredi Šmihela, znanega po ovčarskem prazniku, na njej gospodari številčna družina Verbuč.

Nekoč so delali predvsem v gozdu, z nekaj voli in konji, sejali so vse kulture in veliko delali na roke. Vse generacije je kmetija nudila dom številčnim družinam. Prednika Gregor in Elizabeta sta imela 10 otrok, zato preživljanje 12-članske družine ni bilo enostavno, še posebej ne v vojni. Kot najmlajši izmed otrok je doma ostal Anton, zelo dolgo delal s starši, leta 1983 pa kmetijo prevzel s svojo ženo Marijo. Skupaj sta nakupila številne stroje, obnovila hlev in hišo ter tako zagotovila udoben dom svojim šestim otrokom, Gregorju, Tomažu, Toniju, Katarini, Marički in Barbari.

Doma očetu in mami največ pomagata sinova Tomaž in Toni s svojo partnerico Sašo, kolikor jim dopušča služba, hčere pa so si svoje domove ustvarile drugje. Na domačiji vsak dan babico in dedka razveseljujeta vnukinji Nina in Klara. Kadar pa ju za vikende obiščejo tudi hčere, je pri njih zelo živahno. Kar devet vnukov se zbere na raznih praznovanjih in srečanjih, zelo radi čas preživljajo tudi v naravi in pri živalih. Gospodarja si močno želita, da bi kmetija šla naprej in bi jo eden izmed otrok prevzel. A še niso odločeni, pustili bodo času čas, do tedaj pa skrbeli za kvalitetno mleko, posodobitev mlečne proizvodnje in nepozabne trenutke, preživete na kmetiji drug z drugim.