»Če hočemo, da bodo naši kmetje obstali, moramo nujno kupovati domače,« je prepričan Jože Verbuč, lastnik kmetije Vauher na Lepi Njivi. Verjame, da je promocija slovenskega mleka nujna.

Jože je danes že upokojen, a še vedno ohranja tradicijo, ki so jo skupaj s predniki zgradili v zadnjih desetletjih. Kmetijo, ki jo je nasledil po bratovi nezgodi, ohranja v približno enakem obsegu, saj širitev ni možna, ohranja pa tudi glavno dejavnost prirejo mleka, ki pri njih živi vse od začetka sedemdesetih let. Njegovi starši, Marjeta in Janez, so na začetku kmetovali bolj za preživetje, z malo poljedelstva, nekaj živine in prevozništvom. Ko so konjska kopita zamenjala kolesa tovornjakov, so bili prisiljeni preusmeriti se v nove dejavnosti. Takrat so bile dobre razmere za začetek mlečne proizvodnje.

»Stopimo skupaj, še vedno,« pravi Jože, kadar pripoveduje o tem, kako so delali nekoč in kako danes. Še vedno mu veliko pomaga brat Ivan, pa sploh bratje in sestre, ki živijo na svojih kmetijah. Čeprav si sam svoj gospodar, imaš mir in se drugi toliko ne ukvarjajo s tabo kot v mestih, medsebojna pomoč, druženje in bližina bližnjih pa so nekaj najpomembnejšega. Vse to drži gospodarja pokonci, da nadaljuje svoje delo. V prihodnje si želi, da bi mlečni trg ostal in da bi ohranil solidno ceno. »Naj ljudje vedo, da je slovensko tudi tisto, kar je kvalitetno,« meni Jože.