Mlečna cesta – Zelene Doline

Kmetija Vivod


»Vse imamo domače. Kupujemo le, česar se ne da pridelati,« pravi Cecilija, simpatična lastnica kmetije v Spodnjem Grušovju.

Skrbijo za govedo, prašiče in kokoši, pridelujejo zelenjavo, sejejo žita, trgajo grozdje in še kaj, da je domače skoraj vse, kar ponuja miza. Kruh, salame, vino, grozdje, kis, sadje in še kaj si pridelajo Vivodovi na petih hektarjih obdelovalne zemlje. Čeprav je kmetija premajhna, da bi živeli le z njo, in so službe obvezne, lahko z dobrim gospodarjenjem poskrbiš za lastno oskrbo. Cecilija, ki je že vse od otroških let na kmetiji veliko delala, je morala s soprogom Stankom vložiti precej truda in energije, pa tudi denarja, da je kmetija zaživela. »Od žlice naprej sva si zgradila in pripravila čisto vse,« se izpove gospodarica, ki je kmetijo nasledila po očetu Mihaelu in mami Ani.

Spominja se, kako sta z možem kupila prvo kosilnico na začetku sedemdesetih, pa potem prvi traktor, in kako sta zgradila nov hlev, da sta sploh lahko kupila živino, pa novo hišo, da sta zagotovila varen in topel dom svojima hčerama, Andreji in Stanki. »Grunt smo delali in ob tem še otroke šolali,« se pestrega in včasih težkega življenja spominja Cecilija. Danes je trud poplačan, kadar jima na pomoč priskočita hčeri. Nanju sta že prenesla del svoje navezanosti in ljubezni do domačije. Ker Cecilija mleko zbira že 50 let in čez teden z možem večino postorita sama, vendarle tu in tam godi sprehod, gobarjenje ali le počitek, da si nabereta novih moči.