Mlečna cesta – Zelene Doline

Kmetija Vreš


»Na kmetiji moraš biti močan, vztrajen in trmast, če želiš obstati,« je življenjski moto Marije, ki z vso predanostjo poskrbi, da je mleko vsak dan odlične kakovosti.

Njena mama je na kmetijo prišla delat za deklo v petdesetih letih. Po poroki z Marijinim očetom sta kmetijo s tremi kravami v hlevu prevzela. Nekdaj so mleko prodajali, z organiziranim odkupom pa so ga začeli oddajati v mlekarno. Spominja se, da je kot otrok večkrat pomagala mami prodajati kanglice mleka po okoliških vaseh, od petega razreda šole pa je pomagala nositi kanglice mleka do ceste, od koder jih je tovornjak odpeljal do Rogaške Slatine.

Ko sta leta 1975 prevzela kmetijo Marija in Matevž, sta imela v hlevu kravo in telico. Od sosedov sta vzela nekaj zemlje v najem, razširila obstoječi hlev in postopoma povečevala stalež živine na 35 glav, kolikor jih je danes v hlevu. Poleg krav molznic vsako leto zredita še kakšnega bika za zakol in vzrejata plemenske telice za obnovo črede. Vse do leta 1996, ko sta na kmetiji uredila mlekarno z bazenom, sta mleko vsak dan vozila v skupno zbiralnico. Pred nekaj leti sta v hlev namestila tudi mlekovod in si še bolj olajšala delo.

Na kmetiji živita in obdelujeta zemljo Marija in mož Matevž, saj so se otroci izšolali in si ustvarili družine. Večino dela opravi Marija sama, mož pa hodi v službo. Kmetija je na precej gričevnatem območju, zato sta morala do nedavnega, ko sta izvedla agromelioracijski ukrep izravnave travnikov, precej dela opraviti ročno.

Najbolj se veselita vikendov, saj se takrat domov vračajo na obisk njuni otroci z družinami. V prihodnosti nameravata ohraniti obstoječe, širiti se ne moreta, saj se v okolici Rogaške Slatine ne da dobiti v najem kvalitetne obdelovalne površine.