Nekaj stoletij stara kmetija pri Matičku ves čas ostaja v istem rodu. Vsaka generacija je kaj zgradila, dodala in posodobila.

Karolov oče je povečal hlev in kupil prvo kmetijsko mehanizacijo, poleg kmetovanja pa svojo družino preživljal še z žaganjem in tesarstvom. Predniki so se ukvarjali predvsem s poljedelstvom in gozdom, nekaj malega tudi z živino. Pridelavo mleka sta šele po devetdesetem letu začela Karol in njegova žena Ema. Zaradi razvoja kmetovanja v drugo smer sta morala dokupiti tudi nekaj zemlje, veliko površin sta vzela v najem in dokupila priključke za kmetijsko mehanizacijo. Strmine in bregovi 33 hektarjev velike kmetije so glavna ovira pri delu, potrebni so dražji, zmogljivejši stroji, delo zahteva več časa in truda, pogostejše so tudi poškodbe.

Čeprav je življenje na kmetiji pisalo že mnogo zgodb, tudi manj prijetnih in težkih, pa z obilico humorja gospodarja ohranjata pozitivno energijo. »Smeh in šale. To nas drži pokonci,« pravita zakonca, ki zadnja leta veliko truda in energije vložita v sinovo okrevanje po nesreči. Veliko je potrebno za kvalitetno mleko, da ga letno prodata okrog 60.000 litrov, za pitance, prašiče, kokoši in drugo živino, za obdelano zemljo, dobro krmo ter poleg Milanove rehabilitacije in okrevanja za gospodinjstvo in varen dom še preostalim otrokom, Andreju, Gašperju in Petri. Otroci so jima v veliko pomoč, da se Karol in Ema vendarle vsaj občasno lahko sprostita ob svojih strasteh. Karol na jagi in prepevanju s Fanti z Razborja, Ema v aktivu kmečkih žena ter pri peki in ustvarjanju domačih dobrot.