Mlečna cesta – Zelene Doline

Kmetija Žagar


Že v starem veku je tod peljala cesta, rimska, iz Celeje v Neviodunum, zaradi ugodnega položaja je tu stala rimska postojanka. V 12. stoletju so zgradili grad, prvič je bil omenjen leta 1190. Od leta 1345 do 1456 je bil grad tudi v lasti celjskih grofov, zato ne preseneča, da od tod prihaja nemška pisateljica Ana Wambrechtsammer (1897–1933), avtorica romana »Danes grofje celjski in nikdar več«. Močne sledi, ki jih danes nadaljujejo prebivalci kraja.

Danes so ti kraji prepoznavni po neokrnjeni naravi. Da zemlja ostaja obdelana in travniki pokošeni, skrbijo mnoge družine. Ena izmed njih je družina Žagar, kjer oče Cvetko, mama Zvonka in sin Žan skrbijo za nadaljevanje družinske tradicije. Za spomine, kako so živeli in delali včasih, s svojimi zgodbami poskrbita mama Milena in teta Gela, ki po svojih močeh pomagata pri delu na kmetiji.

Ob pogovoru spomini oživijo z besedami, da so imeli v letih, ko je bil Cvetko še otrok, v hlevu okoli pet glav živine. Mleko so nosili v skupno zbiralnico v Šentvid, v kanglah, dvakrat na dan. Ker je higiena za kakovost mleka pomembna, so morali kangle pred molžo vedno dobro umiti. S ciljem olajšati si molžo in pot v Šentvid so se odločili za mlekovod in lastno zbirno mesto.

Ko je Cvetko prevzel kmetijo, je bila zelo skromno podprta s strojno mehanizacijo. Zato so bila prva leta v znamenju investicij, strojne posodobitve kmetije, razširitve črede in postavitve novega hleva. Danes se živina, približno 45 glav, čez leto pase na prostem, ker pa je hlev za obstoječo čredo premajhen, imajo v najemu tudi sosedov hlev.

Pri družini Žagar že od začetkov oddajajo mleko v Mlekarno Celeia. Ob pogledu na kmetijo se misli ne ustavljajo v preteklosti, ampak so usmerjene v prihodnost, v katero vsi člani družine zrejo preudarno. Zavedajo se, da se mora kmetija razvijati naprej ter da je treba nenehno iskati nove priložnosti za uspešno delo in rast.