Mlečna cesta – Zelene Doline

Kmetija Zimšek


Kjer poteka planinska pot XIV. divizije, že tretjo generacijo živi družina Zimšek. V neokrnjeni naravi in objemu vinogradov so začeli pisati poglavje svoje življenjske zgodbe. Za kmetijo zdaj skrbi Andrej z ženo Faniko ter otrokoma Klaro in Dejanom. V veliko pomoč je tudi Andrejeva mama Jelka.

Kot pripoveduje današnji gospodar Andrej, predvidevajo, da hiša na tem mestu stoji že skoraj 300 let, saj je njegov oče med popravilom strehe na dimniku odkril letnico 1727. Med njegovimi predniki naj je bil tudi župan, ki ga je pogosto obiskoval grof s podčetrškega gradu. Še do danes se je ponekod ohranila tlakovana pot, po kateri se je vozil s kočijo. Leta so tekla, sledovi dela njegovih prednikov pa so ostajali.

Že od nekdaj se kmetija Podhrastovšek ukvarja z živinorejo. Mleko so oddajali že Andrejevi starši, ki so dodaten vir zaslužka našli v gojenju orehov in lešnikov, vinogradu in pitanju plemenskih svinj za šentjursko zadrugo. Lešnike naj bi prodajali na Hrvaško, a ker je posel propadel, so jih nekaj let prodajali na domu. Tudi prašičerejo sta opustila in se preusmerila v mlečno pridelavo. Andrejev oče je nekaj let hodil v službo, ko pa se je povečal obseg dela na kmetiji, je delo pustil. Krave in telice sta dokupovala toliko časa, dokler ni v starem hlevu zmanjkalo prostora, pove mama Jelka. Postopoma sta povečevala čredo, dokupila nekaj obdelovalnih površin, zgradila nov hlev in posodobila strojni park.

Andrej je že od otroških dni pomagal staršem pri delu. Ko je leta 2001 omožil Faniko, je bilo v hlevu dvanajst krav in nekaj bikov. Odločitev, da se usmerita v mlečno proizvodnjo, je narekovala več investicij na kmetiji: kupila sta nov molzni stroj in hladilni bazen, namestila mlekovod, povečala število molznic in začela vzrejati lastne plemenske telice. Večino zemlje obdelata s stroji, le najbolj strme travnike popasejo krave. Zraven imajo še manjši vinograd, za katerega skrbi mama Jelka.