Kmetija Žmahar, ki na tem mestu stoji približno tri stoletja, se je dolgo časa razvijala kot običajne kmetije na slovenskem podeželju. Za največji razvoj kmetije so poskrbeli Andrejevi starši, njuno delo pa danes nadaljuje sin Andrej z ženo.

Skoraj 300 let stara kmetija se je dolgo razvijala kot druge kmetije na Kozjanskem. Predniki so se preživljali zgolj s kmetovanjem, pretežno z živino, ki je služila za delovno silo, prodajo in lastno prehrano. Z leti se je začela kmetija razvijati, zametke novodobnega razvoja pa sta zastavila Andrejeva mama Marija in oče Vinko. Ko se je v šestdesetih letih v Šentjurju začel organizirani odkup mleka, so bili njegovi starši med prvimi, ki so začeli oddajati mleko. Oče je bil zelo napreden, pomni Andrej. Redni dohodek, ki ga je dajalo mleko, je omogočil modernizacijo kmetije: slamnato streho je zamenjala opečnata, napajalniki so nadomestili vsakodnevno nošenje vode v vedrih, delo na njivi in travnikih je olajšal traktor. Andrej se še danes spominja dne, ko so kupili prvi molzni stroj. »Bilo je poleti, ko smo imeli na travniku veliko pokošene mrve. Pripravljalo se je k nevihti in hiteli smo pospravljat seno, ko je prišel mojster montirat stroj. Na srečo nam je oboje uspelo opraviti pred dežjem.«

Ko se je žena Marija v devetdesetih letih primožila na kmetijo, je prevzela skrb za molžo in živali, saj je imel Andrej veliko dela z mehanično delavnico, kjer še danes s sinom popravljata traktorje in tovornjake. Konec tedna, ko se vsi otroci vrnejo domov, si družina rada vzame čas za druženje.

V prihodnosti si želita ohraniti trenutno količino namolzenega mleka in predvsem zdravja. Želela bi si še razširiti kmetijo, a je to malo verjetno, saj je njihova kmetija v samem Šentjurju.