Vse, kar na kmetiji Žveplan pridelajo, temelji na kvaliteti in naravni pridelavi. Ves čas sledijo smernicam in razvoju, a hkrati ohranjajo tradicijo in dediščino.

Zametki kmetije segajo v začetek 19. stoletja, edina panoga, ki je na kmetiji obstajala nekoč, pa je bila govedoreja. Zaradi starega hleva, premajhnih zmogljivosti in premalo denarja se je Markov oče Jože pogumno odločil, da izkoristi svojo dobro navezo s kmetijsko svetovalno službo. Po posvetu se je usmeril v prašičerejo. V prvi polovici osemdesetih let so postavili prašičjo farmo za 400 prašičev. Z dobrim delom in razcvetom prašičereje pa so se vzpostavili pogoji za nadaljnji razvoj tudi v govedoreji. Skupaj z Markom, izšolanim kmetijskim tehnikom, ki je bil že v otroštvu zapisan kot naslednik, so zgradili nov hlev, leta 2001 živini omogočili boljše bivalne pogoje in pospešili mlečno proizvodnjo.

Kmetijo danes vodi Marko z ženo Ano, za delo poprimejo tudi otroci, Ervin, Marja in Eva, ob konicah pa prideta pomagat še brat in sestra. »Kadar se dobimo skupaj, vsi poprimemo za delo,« pravi Marko, ki je trenutno osredotočen na tradicionalno prašičerejo in govedorejo, letno pridela okrog 50.000 litrov mleka, za lastno čredo pa redi plemenske telice. Čeprav so mnogo ustvarili, se že rojevajo novi načrti in ideje. Vsekakor stremijo k nadaljnjemu razvoju, saj kmetija omogoča, da tudi zase pridelaš zdravo, domačo hrano. »Če izhajaš iz tega, da prideluješ zase, bo vse temeljilo na večji kakovosti,« je prepričan gospodar. Ceni, da si lahko sam razporeja intenziteto in količino dela, ter s svojo družino poskuša uživati v nekoliko mirnejšem življenju.